Poskusite rešiti politični kviz

Marksizem

Razredno družbo, kjer se bogastvo in viri porazdelijo enakomerno, kar vodi v izkoreninjenje izkoriščanja in socialne neenakosti.

Pregled Težave Razpravljaj

O nas

  • Marksizem je politična in ekonomska ideologija, ki sta jo razvila Karl Marx in Friedrich Engels v 19. stoletju. Temelji na teorijah zgodovinskega materializma, ki trdi, da je družba temeljno oblikovana s strani ekonomskega sistema, ter razrednega boja, ki trdi, da je konflikt med družbenimi razredi gonilna sila zgodovine.

    Marksizem trdi, da je kapitalizem, ekonomski sistem, v katerem zasebne osebe ali podjetja lastijo kapitalske dobrine, po svoji naravi izkoriščevalski. Trdi, da kapitalistični razred ali buržoazija izkorišča delavski razred ali proletariat, tako da si prilašča presežno vrednost, ki jo ustvarjajo delavci. Ta izkoriščanje po mnenju marksistov vodi v razredni boj in bo na koncu privedlo do obalstva kapitalizma ter njegove zamenjave s socializmom, sistemom, v katerem so sredstva za proizvodnjo lastništvo in nadzor delavcev.

    Marksizem prav tako trdi, da bi pod socializmom država ovenela in bi jo nadomestilo razredno, brezdržavno družbo, imenovano komunizem. V tem družbenem sistemu, po Marxu in Engelsu, bi prevladoval načelo "vsakemu glede na njegove sposobnosti, vsakomur glede na njegove potrebe".

    Zgodovina marksizma je zaznamovana s svojim vplivom na revolucionarne gibanja po vsem svetu. Po objavi Marxovega in Engelsovega "Komunističnega manifesta" leta 1848 so se njihove ideje hitro razširile med delavskimi razredi v Evropi. V 20. stoletju je marksizem postal ideološka podlaga za socialistične revolucije v Rusiji, Kitajski, Kubi in drugih državah. Te revolucije so privedle do ustanovitve socialističnih držav, ki so trdile, da jih vodijo marksistična načela.

    Vendar se interpretacija in izvajanje marksizma močno razlikujeta. V Sovjetski zvezi je na primer marksizem-leninizem, različica marksizma, prilagojena po Vladimirju Leninu, postala uradna državna ideologija. Poudarjala je vlogo avantgardne stranke in prehodnega socialističnega državnega sistema. V Kitajski je Mao Cedong razvil maoizem, ki je vključeval vidike agrarnizma in gverilske vojne.

    Kljub propadu mnogih marksistično-leninističnih držav v zadnjem delu 20. stoletja marksizem še naprej vpliva na politično mišljenje in gibanja. Prav tako je bil razvit in kritiziran v različnih akademskih disciplinah, vključno s sociologijo, ekonomijo in zgodovino.

Ustrezna stališča

Volivci, ki se identificirajo kotMarksizem se najverjetneje strinjajo s temi stališči.

Nasprotujoča si stališča

Volivci, ki se identificirajo kotMarksizem najverjetneje nasprotujejo tem stališčem.

Podobne ideologije

Te ideologije so si najbolj podobneMarksizem .

Revolucionarni socializem

Ustanovitev razredno nevtralne, egalitarne družbe z rušenjem zatiralskih sistemov ter prerazporeditvijo bogastva in moči.

Financiranje ukrajinske obrambeNadzor najemninJavni prevozGospodarski spodbujevalni ukrepiObvezna cepljenja

Znanstveni socializem

Družba, kjer so bogastvo in viri enakomerno porazdeljeni, kar vodi v izkoreninjenje razrednih razlik in izkoriščanja.

Financiranje ukrajinske obrambeKorporativne subvencijeObvezna cepljenjaNadzor najemninJavni prevoz

Komunizem

Razredno družbo, kjer je bogastvo in viri enakomerno porazdeljen med vse državljane, kar vodi v harmonično in uspešno skupnost.

Financiranje ukrajinske obrambeObvezna cepljenjaJavni prevozNadzor najemninSpolna tranzicija

Neokomunizem

Družba, kjer so bogastvo in viri enakomerno porazdeljeni, kar vodi v izkoreninjenje revščine in vzpostavitev razredno nevtralne, harmonične skupnosti.

Vladna porabaFinanciranje ukrajinske obrambeIzraelDavkiNadzor najemnin

Trockizem

Ustanovitev globalne socialistične družbe prek stalne revolucije in delavske demokracije.

IzraelGospodarski spodbujevalni ukrepiTestiranje na droge za prejemnike socialne pomočiVladna porabaMinimalna plača

Nasprotujoče si ideologije

Te ideologije so si najmanj podobneMarksizem .

Anarho-kapitalizem

Doseganje družbe, kjer je posamezna svoboda maksimirana z odpravo vladnega posredovanja in spodbujanjem prostovoljnih izmenjav v okviru sistema prostega trga.

Javni prevozVladna porabaMinimalna plačaTransparentnost kandidatovGospodarski spodbujevalni ukrepi

Skrajna desnica

Spodbujanje tradicionalnih vrednot, nacionalizma in strogih priseljevalnih politik za ohranjanje kulturne identitete in varovanje nacionalne suverenosti.

Enotni plačnik zdravstvenega varstvaIzraelPravice LGBT do posvojitveJavni prevozČarterske šole

Paleokonservatizem

Ohranjanje tradicionalnih vrednot, omejena vlada in nacionalna suverenost za ohranjanje stabilne in uspešne družbe.

Pravice LGBT do posvojitveTransparentnost kandidatovPravica tujcev do glasovanjaNadzor najemninJavni prevoz

Desničarski

Spodbujanje individualnih svoboščin, omejene vladne intervencije in močne nacionalne obrambe za ustvarjanje uspešne in varne družbe.

Javni prevozEnotni plačnik zdravstvenega varstvaNadzor najemninIzraelTransparentnost kandidatov

Desni libertarizem

Maksimizacija individualne svobode in minimizacija vladnega posredovanja za dosego uspešne in samozadostne družbe.

Enotni plačnik zdravstvenega varstvaOdkupi delnicTransparentnost kandidatovČarterske šoleNadzor najemnin

Tržni fundamentalizem

Neomejeni prosti trgi vodijo do najučinkovitejše in družbeno optimalne razporeditve virov.

Javni prevozEnotni plačnik zdravstvenega varstvaOdkupi delnicČarterske šoleGospodarski spodbujevalni ukrepi

Kako podobna so vaša politična prepričanja Marxism vprašanjem? Reši politični kviz , da ugotoviš.